20. novembra 2008 je v Slomškovi dvorani v Mariboru kot zadnji dogodek letošnjih Nikodemovih večerov potekala razprava na temo "Ali je možna krščanska joga?". Moderator p. mag. Ivan Hočevar, študentski duhovnik, je kot sogovornike povabil dr. Marjana Turnška, dogmatičnega teologa in škofa murskosoboške škofije, p. dr. Jožeta Robleka, jezuita in voditelja duhovnih vaj, dr. Dejana Dinevskega, predsednika Društva Joga v vsakdanjem življenju Maribor ter Marijana Jakšo, humanitarnega služitelja.

Na vprašanje o povezanosti joge in hinduizma je dr. Dinevski povedal, da joga v svojem bistvu ni vezana niti na hinduizem niti na katerokoli drugo religijo, saj je nastala pred katerimkoli institucionaliziranim verskim sistemom (v pisni obliki je bila prvič omenjena v Vedah med 3000 do 4000 let p. n. št., ustno pa se je prenašala že pred tem).

Dr. Turnšek je izpostavil problem, da se lahko z nazivom joga v današnjem času predstavlja več komercialnih in ne pristnih oblik joge. Temu je pritrdil dr. Dinevski in poudaril, da je v nasprotju s primeri komercializirane in okrnjene rabe joge na zahodu, Sistem Joga v vsakdanjem življenju, ki ga je osnoval Vishwaguru Mahamandaleshwar Paramhans Swami Maheshwarananda, celovit sistem, ki podaja jogo v svoji izvirni, prvobitni obliki, vendar prilagojeno miselnemu ustroju zahodnega človeka.

Dr. Turnšek je izpostavil, da kristjani verujejo v osebnega Boga in da je cilj krščanske meditacije in molitve združitev z osebnim Bogom, ki se je razodel skozi Jezusa Kristusa. Dr. Dinevski je odgovoril, da je tudi cilj joge združitev človeka z Bogom in poudaril, da je tudi v jogi odnos človeka do Boga globoko oseben.

Jezuit dr. Jože Roblek, ki se ukvarja z jogo že vse od študija naprej, je poudaril praktično vrednost joge kot orodja, ki lahko tudi kristjana vodi v boljše telesno počutje, koncentracijo, pa tudi v globljo povezavo s Kristusom, v občutek sreče, ko je človek v harmoniji s seboj. Predstavlja lahko pomoč, ki vodi do najglobljega duhovnega izkustva, z njo je mogoče globlje dojeti tudi evangelij, "Božjo besedo". Prav joga ga je naučila tudi lepote telesa, gibov in pomen gest v liturgiji. Podal je mnenje, da je skrb človeka za telo bistvenega pomena, saj se prav skozi telo uresničuje "Božji načrt". Joga skozi telesne vaje (asane), odpovedovanje hrani (post) in očiščenje posebej izpostavlja skrb za telo. Odrekanje, očiščenje in osvobajanje pa so nujni procesi vsake duhovne poti.

Dr. Marjan Turnšek pa je poudaril, da krščanstvo ne nasprotuje nikomur in ničemur, kar je dobro, pozitivno in koristno, ter da je spoznavanje in spoštovanje, in s tem medverski dialog, bistvenega pomena. Dr. Dejan Dinevski je prav tako izrazil zadovoljstvo nad takšnim dialogom, saj je bilo sicer s strani katoliške cerkve pogosto zaznati zavračajoče stališče glede joge.

Dialoški večer je pripeljal do zaključka, da joga kristjanu ne more škoditi, saj kristjana joga ne more pripeljati drugam kot k Kristusu, tako kot muslimana k Alahu. Vsi udeleženci okrogle mize so se strinjali, da lahko verniku katerekoli religije joga s svojimi metodami sproščanja, telesnih in dihalnih vaj, vaj koncentracije in meditacije pomaga poglobiti stik z njegovim verovanjem. Škof dr. Turnšek pa je podal mnenje, da katoliki 'lahko', če že ne celo 'morajo' uporabljati jogo, a seveda kot metodo, ki jo napolnijo s krščansko vsebino.