Od 18. do 20 maja 2018 je ustanovitelj sistema Joga v vsakdanjem življenju Vishwaguruji Paramahans Maheswarananda gostoval v Sloveniji. Vodil je  mednarodni seminar joge v Mariboru, tokrat prvič po letu 1991, ko je bilo »le« javno predavanje. Vishwagurujije skozi izrek ajurvede, da je »prva sreča človeka njegovo zdravje«, odgovoril na vprašanje, kaj je najbolj dragoceno, kot je bil naslov seminarja. Poleg fizičnega in mentalnega zdravja je govoril tudi o duhovnem zdravju in mayi, ki se kot skušnjava pojavlja na poti in nas lahko odvrne od joge. In kakšen je pomen sanjase in odrekanja, »odreci se in uživaj« (Gandhi), ki je pomembno tako za svamije kot družinske ljudi. Vprašal je, če si kdo želi postati sanjasi; ni bilo nikogar, ki bi si drznil, saj po njegovih besedah »it is not so easy«, ni tako lahko.

Seminar joge je bil v izjemno veliki dvorani Leona Štuklja, kar je večini obiskovalcev ugajalo, da so imeli dovolj prostora za vadbo. 

Srečanje so zaokrožili s sklepnim dogajanjem v Mozirskem gaju, ki je bil hkrati uvod v mednarodni dan joge in obeleženje mednarodnega dneva čebel. Uvodnemu nagovoru župana občine Mozirje Ivana Suhoveršnika je sledil veleposlanik Indije, njegova ekscelenca Paramjit Mann. 

Vishwagurujije zaključil uvodno ceremonijo s poudarkom na pomembnosti zaščite okolja in čebel. Ogledali smo si tudi postavitev simboličnih človeških čaker v Mozirskem gaju, ki je edini botanični vrt na svetu s stalno postavitvijo čaker, po avtorski predlogi sistema Joga v vsakdanjem življenju. Kot po čudežu se je deževno jutro prelevilo v čudovit sončen dan, tako da smo vsi prisotni udeleženci lahko vadili jogo na zelenem travniku. 

Na koncu je Marija Kočevar, specialistka za zdravo hrano in zdravo človekovo okolje, še podrobneje razložila pomen zaščite čebel in naravnega okolja. 

Konec lepega nedeljskega dneva se je zaključil s satsangom z Vishwagurujijemv ljubljanskem ašramu ob prisotnosti Njegove ekselence Paramjit Manna, Veleposlanika Republike Indije v Sloveniji. Iz Indije se je oglasil tudi Višvagurudžijev učenec Swami Avatarpuri, ki je z udeleženci satsanga podelil nekaj besed o pomenu duhovnega učitelja in o svojem življenju z Višvagurudžijem.